Postmodernizem v lynchevskem slogu.
Predstavljaj si da te postavijo v vrsto. Po velikosti. Dobiš številko. Ti si zdaj ta številka. Nato te postavijo stat na oder v trikotniku na pozicijo tvoje številke. Nato te posedejo na tribuno spet na pozicijo ustrezajočo tvoji številki v trikotniku. Potem sediš. Čisto nič drugega ne smeš. Lahko gledaš. Lahko poslušaš. Pred tabo se vrti atmosferična video projekcija, za njo obilnejša ženska, gola, z mrtvimi zajci, z rdečo lasuljo, z rdečo kapo, brez lasulje, v rdečem leder trikoju, odira zajce, dela magične kretnje, ima spet v rokah neke nagačene živali. Slika, dogajanje in zvok pletejo sanjavo prelivanje podob, ki si želi zbuditi gnus v gledalcu. Tvoja naloga je se temu prepustiti. Ne rabiš razmišljati. Samo vdaj se kulturnemu nagonu.
Gledališka predstava »Skoraj isto« Julia Bardsley, ki se prosto navdihuje po Levi Straussovem kulinaričnem trikotniku surovo-kuhano-gnilo nam da občutek, da smo se znašli v 80ih ali zgodnjih 90ih, ko smo še družno hodili gledat filme kot so Elephant man in Eraserhead . Nekaj za ljubitelje estetike Davida Lyncha ali pop psihoanalize Slavoja Žižka.
Loading more stuff…