Mestna občina Ljubljana se je odločila narediti konec bakanalijam na Ljubljanici in s 1. junijem je stopila v veljavo Uredba o uporabi plovil na motorni pogon na reki Ljubljanici, ki jo je sprejela pokojna Ropova vlada. Po omenjeni uredbi lahko po Ljubljanici na motorni pogon plujejo le čolnički, krajši od 5 metrov. Edina izjema je plovba po Ljubljani v turistične namene, in sicer s plovili do 10 metrov s 55 kW motorjem, vse do avtocestnega mosta v Črni vasi.

Uredba je razjezila številne čolnarje, ki so imeli že registrirana plovila, ta so v preteklosti lahko merila do 15 metrov, in tudi sosednje občine, po katerih teče reka Ljubljanica, saj so se, kar se tiče plovbe, znašle v neenakopravnem položaju. Odločitev o maksimalni dolžini 10 metrov so sprejeli na MOL-u, po nekaterih namigih naj bi neki turistični prevoznik to meritev dosegel po lobiranju na županstvu, saj le njegova ladjica ustreza predpisom in je s tem izničil svojo konkurenco. Na MOL-u pravijo, da to ne drži in da je Ljubljanica v svojem mestnem koritu ponekod široka le 16 metrov, ter da ladjice, daljše od 10 metrov, pač ne morejo varno obračati. Kar se tiče plovbe po Ljubljanici, pa naj bi si MOL prizadeval za plovbo po celi Ljubljanici, slednjo pa je prepovedalo okoljsko ministrstvo (MOP).

Barjanske občine so dalie na MOP pobudo, da spremeni uredbo o plovbi po Ljubljanici. Ta je bila plovna v vsej svoji zgodovini, nekoč pa je po njej plul celo parnik Nadvojvoda Karel. Drago Stanovnik recimo meni, da bi lahko po Ljubljanici plula plovila do 18 metrov, saj je to dolžino kot ustrezno dovolila že cesarica Marija Terezija v časih, ko je bil promet po Ljubljanici bistveno bolj pester. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi glede spremembe plovnosti Ljubljanice čakalo na mnenje Zavoda za varstvo narave. Zadevo bo razrešil krajinski park.