V prispevku bova najprej problematizirala besedo vzgoja, ki ima po najinem mnenju pejorativni prizven. Morda je kljub purizmu bolje vztrajati pri grški pedagogiki.

Za pomoč pri psihofizičnem doraščanju otroka je vredno poznati zakonitosti psihoseksualnega razvoja, ki je v tesni zvezi z intelektualnim razcvetom. Te pomoči so se v glavnem polarizirale okrog dvojice avtoritarnost – permisivnost in dani družbeni trenutek je potegnil silnico zdaj v eno, zdaj v drugo skrajnost. Na vprašanje, ali je možna še kakšna druga paradigma, kot psihoanalitik in seznanjena z njenimi temeljnimi koncepti, odgovarjava z da: tam, kjer je bila vzgoja, naj bo analiza kot parafraza slovitega Freudovega: »Tam, kjer je bilo ono, naj bo jaz«.

To novo paradigmo sva s sodelavci uveljavila v vrtcu, vodenem po psihoanalitičnih načelih: po analogiji s siceršnjo analitično prakso, vendar daleč stran od psihopatologizacije, pač pa v razumevanju zakonitosti tako normalnega kot patološkega psihičnega življenja.

Dr. Matjaž Lunaček je psihiater in psihoanalitik v klinični praksi, ukvarja pa se tudi za aplikacijo psihoanalize na literaturo in pedagogiko. Dvanajst let je vodil delo v skupini vrtca Jamovi, ki je delovala po psihoanalitičnih načelih. Pravkar je izdal psihoanalitično študijo o Krstu pri Savici pri založbi /*cf.

Renata Bačer Slabe je univerzitetna diplomirana psihologinja, ki se ukvarja s svetovanjem in psihoterapijo. Dvanajst let je vodila Enoto na Jamovi v Viških vrtcih, kjer je skupaj z dr. Lunačkom koncipirala projekt in vodila delo v oddelku, ki je deloval po načelih psihoanalize.

Loading more stuff…

Hmm…it looks like things are taking a while to load. Try again?

Loading videos…