1. Center za proučevanje organizacij in človeških virov (FDV‐UL) in društvo Mozaik sta v mesesu aprilu (2010) organizirala mini simpozij z naslovom PERSPEKTIVE SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA V LUČI SPREMEMBE RAZVOJNE PARADIGME
    (»Razvojne dileme Slovenije in Pomurja okrog 2010: širši pogledi«).

    OTVORITEV

    A. Horvat (Vlada RS): Pozdravni nagovor in otvoritev simpozija
    A. Kramberger (UL-FDV): Cilji simpozija
    A. Kavaš & G. Miloševič (MOZAIK, MS): Ekosocialni razvojni projekti v Prekmurju

    SKLOP 1: MAKRO STRUKTURNE SPREMEMBE

    A. Kramberger (UL-FDV): Slovenija na pragu storitvene družbe: arene, socialni mehanizmi, koordinacija
    M. Jaklič (UL-EF): Odprti inovacijski sistemi in internacionalizacija Slovenije kot prostora
    F. Mali (UL-FDV): Intermediarne strukture, družbeni razvoj in prenos znanja v lokalna družbena okolja
    V. Godina (UL-FDV & UM-FF): O vlogi (kulturne) tradicije v družbenih spremembah

    SKLOP 2: TRANSFORMIRANJE SOCIALNE DRŽAVE

    M. Stanojević (UL-FDV): Dezorganizacija slovenskega (neo)korporativizma
    M. Jaklič, A. Pustovrh, M. Petrič (UL-EF): Populacijska gibanja in razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji
    U. Vehovar (UP-PeF): Vpliv sociokulturnih dejavnikov na dosežke otrok v testih TIMSS in PIRLS v Sloveniji
    S. Flere (UM-FF): Tveganja Slovenije v primeru razpada EMU, EU ali NATO integracij

    SKLOP 3: PODJETNIŠTVO & SOCIALNA EKONOMIJA & PREKMURJE

    K. Karlovčec (SVLR): Instrument »Spodbujanje socialnega podjetništva« v okviru 'Zakona o ... pomurski regiji'
    B. Škafar (EŠ-MS, VSŠ): Model odprtega inoviranja v majhnih podjetjih
    M. Černič Istenič (UL-BTF): Lokalni odzivi na evropsko shemo kakovostnih kmetijskih izdelkov (diši po Prekmurju)
    M. Korez (Živa center): Trgovina certificiranih ekoloških izdelkov: izkušnje, slabosti, priložnosti, dileme

    # vimeo.com/11748830 Uploaded 59 Plays 0 Comments
  2. Društvo Mozaik od leta 2003 aktivno posega na področje socialnega vključevanja ranljivih družbenih skupin v Pomurju. Delovanje društva je usmerjeno predvsem v izboljšanje delovne usposobljenosti oseb iz ranljivih družbenih skupin in ustvarjanje novih delovnih mest v dejavnostih, ki imajo perspektivo trajnostnega razvoja. Povezujemo lokalne karakteristike in razpoložljive vire z rehabilitacijo in zaposlovanjem (socialnim vključevanjem) ranljivih družbenih skupin v sektorju socialne (družbene) ekonomije.
    Konkretno razvijamo dejavnosti na področju ekološke pridelave in predelave živil, obrti tradicionalnega graditeljstva, ekološkega turizma in nege krajine v zaščitenih območjih narave. Pomurje ima na teh področjih neizkoriščene razvojne potenciale, hkrati pa se na trgu krepi povpraševanje po ekološko pridelani hrani, storitvah, povezanih z varovanjem okolja (nega krajine, izkoriščanje lesne biomase…), in turističnih produktih ,vezanih na ohranjeno naravno in kulturno dediščino (bivanje v avtentičnih hišah, doživljanje tradicije, uživanje lokalne hrane…), kar nam daje upanje, da bomo v prihodnje še povečali število trajnih delovnih mest za osebe iz ranljivih družbenih skupin.

    # vimeo.com/11758770 Uploaded 78 Plays 0 Comments
  3. Po drugi poti kakor ekonomsko (naj)razvitejše države (na primer ZDA, VB) je Slovenija do danes že 'pridelala', na agregatni statistični ravni, organizacijsko-poklicno sestavo, značilno za storitvene družbe: blizu 60% organizacij (ki 'pridejo' analogen del BNP) in preko 70% vseh zaposlenih prebivalcev že deluje izven kmetijstva in neposrednih strojno-tehničnih linij, v raznih osebnih, poslovnih, finančnih in drugih storitvah. Statistično uvrščanje podjetij in ljudi v storitvene domene (po pretežnih dejavnostih organizacija ali po glavnem poklicu zaposlenih) je sicer pogosto dokaj arbitrarno početje. Vendar ni slučajno, da tudi znotraj storitvenih družb, v globalnem, mednarodnem, kakor tudi v nacionalnem merilu, prihaja do nove dinamike, tj. do nove fragmentacije ter statusne hierarhizacije. Dinamika je razvidna tudi iz naraščajoče (dualne) segmentacije trgov proizvodov in storitev, na katerih delujejo podjetja, in do (dualne) segmentacije njihovih trgov dela (H1). S segmentacijo trgov in organizacij se največ ukvarja razvojna institucionalna ekonomika, s segmentacijo trgov dela pa največ večdisciplinarna socioekonomika (Palier & Thelen 2010). Najtežje vprašanje, kako zasnovati in koordinirati novo družbeno integracijo segmentov, bržkone drugačno od klasične industrijske, ostaja odprto.
    Klasični ekonomski pristopi ne razlagajo prav dobro, kateri faktorji, akterji in procesi dnevno ustvarjajo kontradiktorno storitveno družbo, kam peljejo njihovi družbeni učinki, kje so šibka in kje razvojno obetavna mesta. Klasični areni industrijske družbe, trg in država, ne zadoščata več za razvojno odprt opis glavnih trenj storitvene družbe. Na primer, enosektorski makro-ekonomski modeli rasti, zlasti pa njihova ideologija neprestane rasti in globalne konvergence (značilne so 'GDP per capita' mere razvoja), s seštevanjem letnih organizacijskih donosov, vključno s popravki zaradi državnih intervencij ter redistribucij, ne nudijo več pravega odgovora o tem, v katerih novih arenah (in njihovih stičišč) se sodobni razvojni akterji ter interesi zares spopadajo in kje se najbolj kopičijo družbeno-razvojni problemi (sektorsko, regionalno, tehnološko, ekološko, človeško -generacijsko in medgeneracijsko). Postavlja se vprašanje, kako konceptualno plodneje artikulirati kompleksnejše polje novih družbenih akterjev in njihovih intervencij ter učinkov, da bi lažje razumeli zelo zapleteno evolucijsko družbeno dogajanje (mikro, mezo, makro, globalno, naravno), ki je razvidno tudi iz različnih aktualne segmentacij, v raznih arenah in na več ravneh.
    Prikazane bodo glavne arene storitvene družbe (osnova je razširjen VoC model) in narava segmentacije v njih. Postavljeni bosta naslednji vprašanji: (1) -ali so segmenti različnih aren že prisotni v javni, institucionalizirani sferi interesnih in političnih menjav, in (2) -kakšen prostor institucionalnega dialoga (koordinacije) med arenami še manjka, da bi se lahko zaustavil nadaljnji proces njihove škodljive segmentacije (dualizacije, izključevanja) in bi se s tem lahko sprostili tudi drugi pomembni družbeni procesi, na primer učinkovitejši pretok kakovostnega znanja, storitvenega podjetništva in sonaravne ekonomije.

    # vimeo.com/11995606 Uploaded 130 Plays 0 Comments
  4. Po drugi poti kakor ekonomsko (naj)razvitejše države (na primer ZDA, VB) je Slovenija do danes že 'pridelala', na agregatni statistični ravni, organizacijsko-poklicno sestavo, značilno za storitvene družbe: blizu 60% organizacij (ki 'pridejo' analogen del BNP) in preko 70% vseh zaposlenih prebivalcev že deluje izven kmetijstva in neposrednih strojno-tehničnih linij, v raznih osebnih, poslovnih, finančnih in drugih storitvah. Statistično uvrščanje podjetij in ljudi v storitvene domene (po pretežnih dejavnostih organizacija ali po glavnem poklicu zaposlenih) je sicer pogosto dokaj arbitrarno početje. Vendar ni slučajno, da tudi znotraj storitvenih družb, v globalnem, mednarodnem, kakor tudi v nacionalnem merilu, prihaja do nove dinamike, tj. do nove fragmentacije ter statusne hierarhizacije. Dinamika je razvidna tudi iz naraščajoče (dualne) segmentacije trgov proizvodov in storitev, na katerih delujejo podjetja, in do (dualne) segmentacije njihovih trgov dela (H1). S segmentacijo trgov in organizacij se največ ukvarja razvojna institucionalna ekonomika, s segmentacijo trgov dela pa največ večdisciplinarna socioekonomika (Palier & Thelen 2010). Najtežje vprašanje, kako zasnovati in koordinirati novo družbeno integracijo segmentov, bržkone drugačno od klasične industrijske, ostaja odprto.
    Klasični ekonomski pristopi ne razlagajo prav dobro, kateri faktorji, akterji in procesi dnevno ustvarjajo kontradiktorno storitveno družbo, kam peljejo njihovi družbeni učinki, kje so šibka in kje razvojno obetavna mesta. Klasični areni industrijske družbe, trg in država, ne zadoščata več za razvojno odprt opis glavnih trenj storitvene družbe. Na primer, enosektorski makro-ekonomski modeli rasti, zlasti pa njihova ideologija neprestane rasti in globalne konvergence (značilne so 'GDP per capita' mere razvoja), s seštevanjem letnih organizacijskih donosov, vključno s popravki zaradi državnih intervencij ter redistribucij, ne nudijo več pravega odgovora o tem, v katerih novih arenah (in njihovih stičišč) se sodobni razvojni akterji ter interesi zares spopadajo in kje se najbolj kopičijo družbeno-razvojni problemi (sektorsko, regionalno, tehnološko, ekološko, človeško -generacijsko in medgeneracijsko). Postavlja se vprašanje, kako konceptualno plodneje artikulirati kompleksnejše polje novih družbenih akterjev in njihovih intervencij ter učinkov, da bi lažje razumeli zelo zapleteno evolucijsko družbeno dogajanje (mikro, mezo, makro, globalno, naravno), ki je razvidno tudi iz različnih aktualne segmentacij, v raznih arenah in na več ravneh.
    Prikazane bodo glavne arene storitvene družbe (osnova je razširjen VoC model) in narava segmentacije v njih. Postavljeni bosta naslednji vprašanji: (1) -ali so segmenti različnih aren že prisotni v javni, institucionalizirani sferi interesnih in političnih menjav, in (2) -kakšen prostor institucionalnega dialoga (koordinacije) med arenami še manjka, da bi se lahko zaustavil nadaljnji proces njihove škodljive segmentacije (dualizacije, izključevanja) in bi se s tem lahko sprostili tudi drugi pomembni družbeni procesi, na primer učinkovitejši pretok kakovostnega znanja, storitvenega podjetništva in sonaravne ekonomije.

    # vimeo.com/12209951 Uploaded 49 Plays 0 Comments
  5. Po drugi svetovni vojni so se v družbenem sistemu z razvojem fordizma, velikih znanstveno-raziskovalnih (predvsem vojaških) programov in z razvojem keynesijanske države blagostanja razvijali predvsem t.i. Chandlerijanski zaprti inovacijski sistemi. V teh sistemih so bile vlade v osnovi odgovorne za spodbujanje splošne znanosti in bazične raziskave, velika podjetja pa so bila s svojimi R&R oddelki oziroma laboratoriji zadolžena za inovacije. Podjetja so v takšne laboratorije vključila oziroma »zaprla« vse znanstvene discipline, ki so bile potrebne za razvoj novih produktov in njihovo patentno zaščito. Takšen pogled na proces inoviranja v mnogočem še vedno predstavlja osnovni miselni vzorec politikov, ekonomistov, poslovnežev in državnih birokratov tako pri oblikovanju procesov inoviranja v podjetjih kot tudi pri oblikovanju »novih« tehnoloških politik. Po njihovem je za uspeh države potrebno imeti lastna velika podjetja z velikimi R&R laboratoriji, ki bodo sposobna na mednarodni ravni dosegati monopolen ali oligopolen položaj. Tehnološka politika, ki podpira to usmeritev, običajno temelji na sofinanciranju velikih raziskovalnih programov in vsaj posredno vodi tudi v »izbiro zmagovalcev«. Čeprav so takšni sistemi v marsikateri dejavnosti še vedno smiselni, pa se zaradi konvergence tehnologij dogaja, da so v sodelovanje in odprtost vse bolj primorana tudi zelo velika podjetja.
    Koncept “odprtih inovacijskih sistemov” v veliki meri spreminja vlogo nacionalnega prostora in nacionalnega inovacijskega sistema in tehnološke politike. V Sloveniji bi morali aktivno poseči v mednarodno pozicioniranje Slovenije kot privlačne lokacije za inovativne aktivnosti novega tipa in vključevanje lokacije v novo ekonomijo (Slovenija 2.0).

    # vimeo.com/12639866 Uploaded 165 Plays 0 Comments

Perspektive socialnega podjetnišva v luči spremembe razvojne paradigme - mini simpozij 2010

Mozaik Video

V okviru projekta »Z lokalnimi viri do novih delovnih mest v socialni ekonomiji Pomurja« je društvo MOZAIK – društvo za socialno vključenost v sodelovanju s Centrom za proučevanje organizacij in človeških virov (FDV-UL) organiziralo simpozij na temo Razvojne…


+ More

V okviru projekta »Z lokalnimi viri do novih delovnih mest v socialni ekonomiji Pomurja« je društvo MOZAIK – društvo za socialno vključenost v sodelovanju s Centrom za proučevanje organizacij in človeških virov (FDV-UL) organiziralo simpozij na temo Razvojne dileme Slovenije in Pomurja okrog 2010: širši pogledi. Burna razprava je potekala v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.

Mini simpozij je bil razdeljen na naslednje sklope:
1.Otvoritev:
- Alojz Kavaš (MOZAIK): Pozdrav udeležencem
- Andrej Horvat (Vlada RS): Pozdravni nagovor
- Goran Miloševič (MOZAIK): Ekosocialni razvojni projekti v Prekmurju

2. Makro strukturne spremembe
- dr. Anton Kramberger (UL-FDV): Slovenija na pragu storitvene družbe: arene, socialni mehanizmi, koordinacija

- dr. Marko Jaklič (UL-EF): Odprti inovacijski sistemi in internacionalizacija Slovenije kot prostora (oz. lokacije)

- dr. Franc Mali (UL-FDV): Intermediarne strukture in prenos znanja v lokalna družbena okolja

- dr. Vesna Godina (UL-FDV & UM-FF): Trk lokalne kulture in globalizacije: akulturacija socialnih inovacij

2. Transformiranje socialne države
- dr. Miro Stanojević (UL-FDV): Dezorganizacija slovenskega (neo)korporativizma

- Aleš Pustovrh, dr. Marko Jaklič (UL-EF): Populacijska gibanja in razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji

- dr. Urban Vehovar (UP-PeF): Percepcija izobrazbenih možnosti ter izkoristek izobrazbe v Sloveniji (TIMSS, PIRLS)

- dr. Sergej Flere (UM-PF): Tveganja Slovenije v primeru razpada EMU, EU ali NATO integracij

3. Podjetništvo & socialna ekonomija & Pomurje
- Kruno Karlovčec (SVLR): Instrument »Razvoj socialnega podjetništva« v okviru Zakona o Pomurju

- dr. Branko Škafar (VSŠ-MS): Model odprtega inoviranja v majhnih podjetjih

- dr. Majda Černič Istenič (UL-BTF): Diši po Prekmurju – uveljavljanje sheme kakovostne hrane v Prekmurju

- Marjan Korez (Živa center): Trgovina certificiranih ekoloških izdelkov: izkušnje, slabosti, priložnosti, dileme

4. Sklepne razprave, zaključek

Browse This Channel

Shout Box

Heads up: the shoutbox will be retiring soon. It’s tired of working, and can’t wait to relax. You can still send a message to the channel owner, though!

Channels are a simple, beautiful way to showcase and watch videos. Browse more Channels.