1. Prispevek Branka Bembiča, ki je del Javne tribune: Kaj je sociologija kulture danes? (vimeo.com/33571317)

    http://dpu.mirovni-institut.si/index.php
    MSU povezave:
    https://www.facebook.com/mismouniverza
    http://mismouniverza.org/

    # vimeo.com/33797294 Uploaded 113 Plays 0 Comments
  2. Tribuna, ki je potekala v obliki niza kratkih predavateljskih prispevkov in sprotne diskusije, je bila posvečena kritiški obravnavi splošnih terminov, določb in izobraževalnih smernic bolonjske reforme. Na podlagi takšne obravnave si prizadeva sprožiti širšo akademsko razpravo o (ne)smiselnosti uvajanja in vztrajanja bolonjske prenove v visokošolskem prostoru, še zlasti ko gre za študijske programe na področju humanistike in družboslovja.

    PROGRAM

    Dopoldanski sklop:
    - Zdenko Kodelja: Bolonjska reforma in ideja univerze:
    - Gorazd Kovačič: Bolonjska reforma je razgalila posledice množičnega študija in akademskega rentništva
    -Dean Komel: Bolonjska reforma med krediti in kredibilnostjo
    -Barbara Šega Čeh: Bolonjska reforma med politiko in prakso
    -Robert Kroflič: Predstavitev Izhodišč za razpravo o bolonjski reformi

    Popoldanski sklop:
    - Anej Korsika: Znanje in blagovna forma
    - Primož Krašovec: Vseživljenjsko učenje učenja kot socializacija v fleksibilnost
    - Rok Kogej: Proti 'drugačnim kapitalizmom'
    - Sonja Kump: Ali bolonja spreminja pogoje akademskega dela?

    Večerni sklop:
    -Klemen Miklavič: Evropsko visoko šolstvo v primežu sodobnih političnih imaginarijev
    -Vesna Pobežin: Razširitev področja boja
    -Zdravko Kobe: Ime česa je bolonjska reforma?
    -Ana Jovanović: Bolonjski abecednik in katekizem – poskus eksegeze

    http://dpu.mirovni-institut.si/index.php
    MSU povezave:
    https://www.facebook.com/mismouniverza
    http://mismouniverza.org/

    # vimeo.com/33758800 Uploaded 232 Plays 0 Comments
  3. V predkriznih letih je bila financializacija ključna značilnost vzhodnoevropskih modelov akumulacije. Na zadolževanju sloneča potrošnja, nepremičninski baloni in privatizacija sistemov socialne varnosti so bile ključne značilnosti financializacije v tej regiji. Tako banke (večinoma v lasti zahodnoevropskega kapitala) kot domače finančne skupine so bili ključni igralci financializacije. Politike v smeri financializacije so spodbujale tudi mednarodne finančne institucije, Evropska unija, nacionalne vlade in neoliberalni možganski trusti.

    Medtem ko je vidno vlogo igrala tudi v bolj izvozno usmerjenih višegrajskih državah (Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška) in Sloveniji, pa je bila financializacija glavni temelj razvojnih strategij držav Baltika in jugovzhodne Evrope. V slednji skupini so bile glavne značilnosti financializacije hitro naraščajoči domači dolgovi, denominirani v evrih in švicarskih frankih. Togi in precenjeni menjalni tečaji so bili glavni politični temelj, ki je podpiral ta tip odvisne financializacije. Precenjeni menjalni tečaji so dajali prednost uvozu in kaznovali domačo proizvodnjo.

    Izsušitev finančnih tokov je imela uničujoč učinek na Madžarsko ter države Baltika in jugovzhodne Evrope. Vlade teh držav so z namenom preprečitve razvrednotenja svojih valut posvojile ultraortodoksne politike. Zadolženi srednji sloj je podprl to strategijo ekonomske politike. Prvi odzivi v ostalih višegrajskih državah in Sloveniji so bili bolj dvoumni, čeprav lahko opazimo znatno poglobitev neoliberalnih politik tudi v teh državah.

    Dr. Joachim Becker je profesor ekonomije na Univerzi na Dunaju. Raziskovalno in pedagoško se ukvarja s politično ekonomijo, teorijo regulacije, mednarodnim razvojem in regionalno integracijo.

    http://dpu.mirovni-institut.si/index.php
    MSU povezave:
    https://www.facebook.com/mismouniverza
    http://mismouniverza.org/

    # vimeo.com/33755026 Uploaded 308 Plays 0 Comments
  4. Tribuna, ki je potekala v obliki niza kratkih predavateljskih prispevkov in sprotne diskusije, je bila posvečena kritiški obravnavi splošnih terminov, določb in izobraževalnih smernic bolonjske reforme. Na podlagi takšne obravnave si prizadeva sprožiti širšo akademsko razpravo o (ne)smiselnosti uvajanja in vztrajanja bolonjske prenove v visokošolskem prostoru, še zlasti ko gre za študijske programe na področju humanistike in družboslovja.

    PROGRAM

    Dopoldanski sklop:
    - Zdenko Kodelja: Bolonjska reforma in ideja univerze: 1:25 - 45:00
    - Gorazd Kovačič: Bolonjska reforma je razgalila posledice množičnega študija in akademskega rentništva: 45:05 - 1:19:50
    -Dean Komel: Bolonjska reforma med krediti in kredibilnostjo 1:20:00 - 1:41:20
    -Barbara Šega Čeh: Bolonjska reforma med politiko in prakso 1:41:55 - 1:48:35
    -Robert Kroflič: Predstavitev Izhodišč za razpravo o bolonjski reformi 1:49:00 - 2:05:00

    Popoldanski sklop:
    - Anej Korsika: Znanje in blagovna forma
    - Primož Krašovec: Vseživljenjsko učenje učenja kot socializacija v fleksibilnost
    - Rok Kogej: Proti 'drugačnim kapitalizmom'
    - Sonja Kump: Ali bolonja spreminja pogoje akademskega dela?

    Večerni sklop:
    -Klemen Miklavič: Evropsko visoko šolstvo v primežu sodobnih političnih imaginarijev
    -Vesna Pobežin: Razširitev področja boja
    -Zdravko Kobe: Ime česa je bolonjska reforma?
    -Ana Jovanović: Bolonjski abecednik in katekizem – poskus eksegeze

    http://dpu.mirovni-institut.si/index.php
    MSU povezave:
    https://www.facebook.com/mismouniverza
    http://mismouniverza.org/

    # vimeo.com/33636335 Uploaded 488 Plays 0 Comments
  5. Sociologija kulture ima institucionalno bazo na Filozofski fakulteti, saj se povezuje z vedami, ki jih gojimo na tej ustanovi.
    V zadnjih letih so teoretske in raziskovalne prakse v sociologiji kulture temeljito predelale problematiko, konceptualna orodja in splošno umeščenost te discipline.
    Na delavnici bomo predstavili te preobrazbe in ocenili njihovo teoretsko moč in družbeni pomen. Razpravljali bomo o povezanosti teoretskih praks v sociologiji kulture z drugimi družbenimi praksami. Kako sociologija kulture deluje v sedanjih družbenih praksah? Kot ideologija reprodukcije ali kot teorija odpora?
    Naposled bomo razpravljali o tem, kako so sedanje prakse v sociologiji kulture zastopane v sedanjih študijskih programih. Kako v raziskovalnih programih?

    UVODNI PRISPEVKI
    Primož Krašovec - Epistemološki deficit in razredni boj
    Marko Kržan - Obča sociologija kot dvojna podlaga za sociologijo kulture
    Gorazd Kovačič - Razmerje med občo sociologijo in sociologijo kulture
    Maja Breznik - Koncept kulture
    Branko Bembič - Evropska identiteta skozi šolo, družino in tovarno
    Jernej Habjan - Marksistična sociologija kulture in prešernoslovje
    Igor Škamperle - Sociologija kulture danes
    Rastko Močnik - Sodobna problematika v polju obče sociologije in sociologije kulture

    http://dpu.mirovni-institut.si/index.php
    MSU povezave:
    https://www.facebook.com/mismouniverza
    http://mismouniverza.org/

    # vimeo.com/33571317 Uploaded 540 Plays 0 Comments

[MSU] Zasedba Filozofske Fakultete

Mi smo univerza

Browse This Channel

Shout Box

Heads up: the shoutbox will be retiring soon. It’s tired of working, and can’t wait to relax. You can still send a message to the channel owner, though!

Channels are a simple, beautiful way to showcase and watch videos. Browse more Channels.