IZGUBLJENE KOČEVARSKE VASI

Nekdanja kočevarska vas leži sredi roških gozdov, v zakraseli kotanji, obrobljeni z griči, ki segajo od 662 do 685 m visoko. Na severovzhodu obroblja ravnico Bezgova gorica (1009 m), na severu Kamena gorica (830 m), za njo je Rajhenavski gozd (965 m), na jugovzhodu Rovtarska gorica (848 m), na jugu Križna gorica (769 m).

Vas so uredili na majhnem kraškem polju. Verjetno od tod izhaja izraz, ki utegne biti temelj za ime vasi: nem. »an der reichen Au« oz. slov. »v bogati loki«. Ime naselja delno spominja tudi na prihod kolonistov s Koroške, kjer je več podobnih krajevnih in ledinskih imen. Rajhenav se je razvil v tip obcestnega in križiščnega naselja, pri katerem se je cesta sredi vasi znatno razširila.

Naselje je bilo med najstarejšimi na Kočevskem. Nastalo je v obdobju po končani zunanji kolonizaciji, okoli leta 1400. Tedaj so nemško govoreči kolonisti, pogosto skupaj s slovenskimi staroselci, bolj globoko v gozdovih Kočevskega roga začeli iskati nove krčevine za polja in pašnike. S krčenjem so postopoma pridobivali obdelovalne površine. Ustanavljali so vasi. V kočevskem urbarju iz leta 1574 je naselje Reichnau obsegalo 10 hub, razdeljenih na 20 polovičnih kmetij. Na njih je živelo 36 posestnikov, kar pomeni pribl. 135 do 145 prebivalcev. Vas je bila takrat ena večjih na Kočevskem.

Leta 1869 je imela uradno 58 hiš in 280 prebivalcev. Od leta 1880 do 1931 je število prebivalcev nenehno upadalo; v Rajhenavu se je število ljudi prepolovilo, v primerjavi s petimi desetletji poprej. Leta 1936 je bilo od 58 oštevilčenih hiš kar 7 praznih in 20 že porušenih, pretežno zaradi izseljevanja v večje kraje in v tujino. V 31 naseljenih hišah je živelo 30 družin s 128 člani. 101 oseb v 27 družinah je govorilo nemško. Slovenska je bila zgolj ena družina s kar 13 člani. Dve družini sta bili mešani; skupaj sta šteli 15 ljudi.

Prebivalci so se preživljali s kmetovanjem in z živinorejo. Kraj je bil namreč znan po kakovostnem govedu. Izdelovali so tudi škafe in drugo suho robo. Ob koncu 19. stoletja so suho robo prodajali na trgih bližnjih mest. Nekaj izdelkov so kot krošnjarji prodali po vaseh. Posameznim družinam so občasno pomagali sorodniki iz Amerike. Pred ustanovitvijo uradne šole so tukaj poučevali priložnostni učitelji, ki so jih kmetje vzdrževali sami. Gostovali so v različnih hišah. Prvo zasilno šolo z rednim poukom so odprli leta 1880. Od leta 1905 naprej je bila šola enorazredna, z nemškim učnim jezikom. Poučevali so v hiši št. 1, nato so se selili v stavbi št. 2 in št. 3. Do leta 1926, ko je šolski odbor kupil hišo (št. 34), šola ni imela lastnega poslopja. Leta 1929 so postavili novega. Bilo je skromno: leseno, ometano in z eno samo učilnico. Obiskovali so jo le otroci iz Rajhenava, v povprečju od 20 do 30 učencev letno. Šola je nehala delovati ob izselitvi Kočevarjev. V naselju so že leta 1907 organizirali prostovoljno gasilsko društvo. Vaščani so ustanovili še svojo podružnico Rdečega križa. Občina in župnija pa sta bili v 5 km oddaljenem Koprivniku.

Nemški prebivalci - 130 ljudi iz 28 hiš - so se odselili med 3. in 17. decembrom 1941. Največja vas v Kočevskem rogu je po izselitvi Nemcev hitro propadala. Vas je avgusta 1942 dokončno uničila roška ofenziva, v kateri so italijanski vojaki serijsko požigali stavbe, zato je popis ob koncu vojne zabeležil, da je požganih vseh 44 hiš. Naselje ni bilo obnovljeno in naseljeno po II. svetovni vojni. V kraju je delovalo le manjše državno posestvo za vzrejo govedi. Obnovili so dve hiši. V 70-ih letih je bilo posestvo opuščeno, a kmalu se je tja naselila jugoslovanska vojska, ki je napeljala telefon in elektriko. 2. julija 1991 so posestvo zasedle enote Teritorialne obrambe, zatem pa ga je prevzelo Kmetijsko gozdarsko podjetje Kočevje.

V vasi se je rodil Viktor Stalzer (25. 11. 1920–12. 12. 2005), soustanovitelj Gottscheer Landmannschaft v Celovcu in dolgoletni predsednik te zveze. Bil je soustanovitelj in dolgoletni urednik Gottscheer Zeitunga, ki je začel znova izhajati leta 1955.

Leta 1996 se je v Rajhenavu naselil agronom Alojz Brdnik, ki goji govedo najboljših mesnih pasem pa tudi konje in drobnico. Rajhenavova bogata živinorejska tradicija sega namreč v čase Marije Terezije, ko so tu gojili rajhenavske vole. Na Brdnikovem domu - hiši št. 1 - sta dve spominski plošči. Prva govori o II. svetovni vojni in Tomšičevi brigadi, druga pa spominja na čas nastajanja samostojne Slovenije, ko so teritorialci zavzeli enega od vojaških objektov jugoslovanske armade.

# vimeo.com/68292743 Uploaded 4,896 Plays 0 Comments

Follow

IZGUBLJENE KOČEVARSKE VASI

TV Kocevje Plus

Izgubljene kočevarske vasi
Interaktivni multimedijski projekt

Izvajalec: Center za mladinsko kulturo Kočevje, Trg Zbora odposlancev 62, 1330 Kočevje
Vodja projekta: Jure Bradeško
Odgovorna oseba izvajalca: Igor Rančigaj
Projekt IKV se izvaja v…


+ More

Izgubljene kočevarske vasi
Interaktivni multimedijski projekt

Izvajalec: Center za mladinsko kulturo Kočevje, Trg Zbora odposlancev 62, 1330 Kočevje
Vodja projekta: Jure Bradeško
Odgovorna oseba izvajalca: Igor Rančigaj
Projekt IKV se izvaja v dveh fazah , sofinanciran je s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se izvaja v okviru LAS po poteh dediščine Od Idrijce do Kolpe, organ upravljanja programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
Namen projekta je povezati današnje in nekdanje prebivalce virtualno in v naravi. S pomočjo zgodovinarja dr. Mitje Ferenca želimo zbrati čim več dokumentacije, ki jo bomo uporabili v video in ostalih vsebinah, ki bodo ponujene domači in tuji javnosti. Z uporabo vseh nosilcev sporočil (spletna stran, video razglednice, info terminali, informacijske table, oglasi v medijih, tiskana zloženka in razglednica, ter vodenimi ogledi) bomo vzpostavili novo turistično infrastrukturo in prišli do slehernega prebivalca z informacijo o sedanjosti in preteklosti v življenju ljudi na območju širše Kočevske.
Vsebine so prilagojene današnjemu popotniku. Video razglednice so produkt znanja in izkušenj ekipe, ki ustvarja lokalne video novice in omogočajo posredovanje kar največjega števila informacij v najkrajšem času, hkrati pa vabijo z vizualnim prikazom. Tri do pet minutni filmi bodo nameščeni na info točkah, predvajali pa se bodo na terminalih ter na spletni strani kocevarskevasi.si. V okviru razglednic bo na spletu posamezno vas predstavljal še naslov, slika ter kratek opis. Za pretakanje bodo na voljo pdf datoteke z obširnejšim opisom posameznih vasi.
Projekt zajema dvanajst vasi v štirih občinah; Kočevje, Ribnica, Loški Potok in Dobrepolje. Na današnji predstavitvi bomo prikazali nekdanja naselja Jelendol (Ribnica), Glažuta (Loški Potok), Onek , Inlauf, Rajhenav, Nemška Loka in Vrbovec. V pripravi so še Borovec, Kukovo (Dobrepolje), Verdrenk, Borovec, Hrib, Rajndol (neoznačeni so v občini Kočevje).
Kulturno-zgodovinski interaktivni multimedijski projekt omogoča gibanje obiskovalca na terenu in virtualno. Gre za nov pristop vpogleda v zgodovinsko dediščino, ki jo omogočajo pretakanje, deljenje, pošiljanje, označevanje, ocenjevanje, nalaganje dokumentov in vsebin, razprave in spoznavanja na forumu, naročanje na novice in nove objave. Vsebine na internetnem portalu bodo prilagojene senzorno oviranim osebam. Poleg slovenskega, bodo vsebine na voljo še v angleškem in nemškem jeziku.
Namenjen je prebivalstvu z območja Las, predvsem lokalnemu prebivalstvu štirih občin, obenem pa tudi vsem, ki jih zanima skupna zgodovina in preteklost ter iščejo povezave z današnjim časom. Posebej je prilagojena tistim, ki želijo doživeti zgodovinski izkušnjo v povezavi z naravo in uživati v gibanju v neokrnjeni naravi. Posebna ciljna skupina so učenci in dijaki ter študenti, ki potrebujejo informacije pri učenju.
Cilji projekta so ohranitev dediščine, obveščenosti prebivalcev o kulturno zgodovinskih dejstvih, povečanje turističnega obiska, doseči večjo prepoznavnost in zanimanje za Kočevsko in širšo regijo, povezava generacij in navezava stikov nekdanjih s sedanjimi prebivalci.
Izvajamo od 3.2.2012 do 05.10. 2013
Skupna predvidena vrednost projekta znaša: 38.036,38 EUR.
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja 24.416,48 EUR, kar predstavlja do 85 % Sofinanciranje upravičenca in projektnih partnerjev znaša najmanj 13.619,90 EUR.
Od tega Občina Kočevje 7.500 Eur
Spletna stran
12 video razglednic
1 predstavitveni film
13 informacijskih tabel, v vsaki vasi + izhodišče
5000 Zloženk z razglednico
3 Info terminali
Vodeni ogledi obiskovalcev, predvideno 300, prvih 50 otrok gre na obisk že 21.6. 2013.

Scenarij Mitja Ferenc
Snemalca na terenu Jure Bradeško, Igor Rančigaj
Montaža Urban Bradeško
Izvedba Tv Kočevje.si

Zahvala Mitji Ferencu, Maridi Tscherne, Rosviti Pesek, Prifarskim muzikantom.

Shout Box

Heads up: the shoutbox will be retiring soon. It’s tired of working, and can’t wait to relax. You can still send a message to the channel owner, though!

Channels are a simple, beautiful way to showcase and watch videos. Browse more Channels.